Vikend odklop v Beli krajini

Updated: Feb 18

… ali večdnevni izlet po Beli krajini ...


Spoznavanje kulturne dediščine Bele krajine, aktivni oddih na vodi in v krajinskem parku, večer ob ognju, …

Bela krajina je pravo odkritje za izlete in vikend izlete po Sloveniji. Različna športna ali kulturna doživetja, lahko združite z okusno hrano. Sami, z družino, s prijatelji ali v paru lahko obiščete naravne in kulturne znamenitosti, ki jih lahko skombinirate v večdnevni izlet.


Na jugovzhodu Slovenije leži Bela krajina, kraška pokrajina med Gorjanci, Kočevskim rogom in mejno Kolpo s Črnomljem, Metliko in Semičem. Vodno bogata, plodna pokrajina, znana po brezah in steljnikih in nenazadnje Zelenem Juriju, ki odganja zimo in prinaša pomlad, je v preteklosti kot prva med slovenskimi pokrajinami doživela turške vpade (že leta 1408). Severni del dežele pa so poseljevali že Kelti, Iliri, nato Rimljani.


Kopanje v Kolpi


Reka Kolpa je najtoplejša reka v Sloveniji, mnogokrat jo poimenujemo tudi "najdaljša slovenska riviera", prav tako spada med najbolj neokrnjene in čiste reke v Sloveniji. Reka Kolpa v poletnih mesecih doseže tudi do 30 stopinj Celzija – zaradi tega je primerna za kopanje, vožnjo s kajakom, kanujem, raftom ter pa ostale vodne aktivnosti.


Ob reki Kolpi boste lahko našli kar deset naravnih kopališč:

· Prelesje – Kot,

· Sodevci,

· Radenci,

· Damelj,

· Učakovci – Vinica,

· Adlešiči,

· Pobrežje – Fučkovci,

· Dragoši – Griblje,

· Krasinec,

· Podzemelj.


Zaradi počasnega toka reke, so ta kopališča idealna za družine z majhnimi otroki.


Ribniki Prilozje


Pri Krasincu, izza vasi Prilozje, se nahajajo tri med seboj povezani ribniki. Danes se v osrednjem in vzhodnem ribniku vzrejajo ribe, predvsem krap, linj, koreselj, ploščič in druge. Zahodni ribnik je prepuščen naravni procesom, zato predstavlja pomemben življenjski prostor mnogim redkim in ogroženim vrstam, katere potrebujejo mokro okolje.


Ribniki so bili nekoč v lasti gospostva iz gradu Gradac in so bili omenjeni že leta 1824. Mokrišče je tiho okolje kjer se lahko opazujejo razne ptice, želva sklednica, kačji pastirji ter mnoge druge živali. Želva sklednica je še posebej zanimava, saj je na seznamu ogroženih vrst in edina avtohtona želva v Sloveniji. Zaradi njenega ogroženega statusa so ribniki Prilozje vključeni v Natura 2000, evropsko omrežje zaščitenih področij.



Izvir Krupe in Judovska hiša


Izvir Krupe je eden najlepših izvirov v Beli krajini. Reka Krupa je 2.5 km dolga reka. Njen izvir se nahaja v pod istoimensko vasjo. Izvira pod 30 m visoko kamnito steno. Struga ima, na nekaterih mesti, karakteristike kanjona. Reka je zaščitena kot naravni spomenik in je bila vključena v ekološko omrežje Natura 2000. Izvir je glavna atrakcija na Kraški učini poti od Lebice do Krupe. V sedimentu izvirnega jezera so odkrili edino slovensko nahajališče jamske školjke - jalžićeve kongerije (Congeria jalzici) leta 1970.


Judovsko hišo oz. kraško jamo najdemo jo v gozdu nad reko Krupo. V apnencu jo je izdolbla predhodnica Krupe. Arheološka izkopavanja v letih 1960, 1985 in 1987 so razkrila obdobje poselitve oziroma njene uporabe. Najdbe kamenih orodij v najstarejših plasteh dokazujejo, da je bila jama občasno poseljena že v starejši kameni dobi in je tako potrjena prva paleolitska postaja v Beli krajini.


Mirna gora


Mirna Gora je najvišji vrh hribovitega obrobja Bele krajine. Nahaja se na jugovzhodnem delu razgibane kraške planote Kočevskega Roga, ki s sosednjimi dinarskimi planotami tvori eno največjih gozdnih območij v Evropi. Ob njenem vznožju se nahajajo opuščene kočevarske vasi Planina, Kleč, Škrilj, Ponikve in Sredgora. Predniki zadnjih prebivalcev so prišli sem tekom nemške kolonizacije v 14. stoletju in tu vztrajali več kot 600 let.


Divji potok


Divji potok, ki ima povirje nad Srednjo vasjo pri Črmošnjicah, je na prevladujoči dolomitni kamninski podlagi ustvaril zelo razgibano in slikovito strugo, polno slapičev, tolmunov in brzic. Potok večino svojega toka teče skozi gozd. Po približno 3,5 km toka hudourniškega značaja se izlije v Črmošnjičico, ki teče proti Dolenjskim Toplicam.

Posebnost Divjega potoka je izločanje lehnjaka na celotni dolžini struge. Nastane, ko voda, ki vsebuje kalcijev karbonat teče čez organske ostanke in se na njih izloča ter jih na ta način obda. Je močno luknjičava in porozna kamnina, ki stalno spreminja pragove slapov, ter ustvarja slikovite tolmune. Na Divjem potoku je urejena učna pot, ki vodi po starih poteh in kolovozih in je dolga 2,5 km.


Mitrej nad Rožancem ali Mitrov tempelj


Med najbolj poznane ostaline antičnega časa na območju Bele krajine spada mitrej (oltar ali votivni napis božanstvu Mitri) na Rožancu, točneje v gozdičku Judovje. Mitrej nad Rožancem je eden najprivlačnejših arheoloških spomenikov na Slovenskem. Ambient templja sredi gozda samo še doda k misticizmu kulta Mitre. Večina Mitrovih templjev je bila zgrajenih med 100 leti pred našim štetjem in letom 300. Večina je bila zgrajena v Rimskem imperiju.


Steljniki


Steljniki sodijo med najbolj prepoznavne naravne značilnosti Bele krajine. Drugje po Sloveniji steljnikov običajno ne najdemo in so zato še toliko bolj pomembni za kulturno in biotsko raznovrstnost Bele krajine. Sestavljeni so iz brezovega gozda, borovcev in podrastom stelje, rese in vrese. Zaradi specifičnih rastlin, ki rastejo na steljnikih, le-ti ustvarjajo edinstveno biotsko okolje in raznovrstnost Bele krajine


Črni močeril


Je vodna dvoživka in največja jamska žival. Zaradi svoje obarvanosti je še posebej zanimiva črna človeška ribica, ki živi samo na belokranjskem plitvem krasu, na zaplati približno 10 km2. Zaradi specifičnih evolucijskih prilagoditev ima vrsta velik znanstveno raziskovalni pomen. Infocenter na Domačiji Zupančič je bil zasnovan z željo po ozaveščanju o pomenu ohranjanja čistega okolja. Strokovnjaki v pokritem šotoru, kjer se nahaja kraški bruhalnik, opravljajo najrazličnejše analize.


C-47 Dakota


Otok, kjer stoji zavezniško letalo iz druge svetovne vojne. Douglas C-47 Dakota stoji na mestu v čast dvema partizanskima letališčema med drugo svetovno vojno. Transportno letalo, ki datira iz časa druge svetovne vojne, s taktično številko 71 253 je bilo nazadnje v uporabi v 679. transportni eskadrilji na letališču Pleso.

Med vožnjo po cesti Metlika – Črnomelj, proti Črnomlju, naprej od vasi Primostek je letalo vidno na levi strani. Naprej od Primostka se peljite še 1 km in zavijte levo proti vasi Otok.


Kje boste dobro jedli?


Okusite slastne jedi iz lokalnih sestavin po tradicionalnih receptih ->

Kulinarika Bela krajina
.pdf
Download PDF • 3.64MB

Bela krajina v objemu objektiva:





Recent Posts

See All