4 dnevi s kolesom po Beli krajini

Bela krajina je prostor, kjer se zdi, da ima še vedno prostor za dihanje. Ne živi v histeriji mesta. Ne sili, ne kriči. Samo je. In kolesarjenje tukaj je doživetje, ki se vedno začne počasi. Ko se usedeš na kolo, ima Bela krajina to sposobnost, da čez nekaj ovinkov preusmeri pozornost s “doseči” na “opazovati”.

V Kolpa Resort je ta ritem najbolj domač. Bližina reke, travniki, tišina na začetku dneva – to je izhodišče za 4 dneve vožnje, ki niso maraton ciljev, temveč potovanje skozi prostor.

DAN 1 – prvi stik z reko

Prvi dan je namenjen temu, da telo in glava prestopita iz vsakdana v ta mehkejši belokranjski ritem. Najbolj naraven začetek je pot ob Kolpi. Reka ni kulisa, je energija. Ob njej se vožnja umiri in odpre. To ni dan, ko se lovi kilometre. To je dan, ko se spoznava ritem.

Sredi dneva se lahko ustavite v Gostišču Kapušin. Domačnost tukaj ni “tradicija” kot marketinška oznaka – ampak kot način odnosa do gostov in hrane. Popoldne se prek kolpske ravnice vrnete nazaj proti bazi. To je najboljši možen uvod, ker telesu in glavi pove, da je namen teh dni nekaj drugega kot dokazovanje.

DAN 2 – vinogradna Bela krajina

Drugi dan je dan hribov, vendar ne “športno ambiciozen”. To je dan lepote. Dan, ko Bela krajina pokaže, kako lepo se dvigne iz ravnic v mehkobo vinogradov. Pot vodi mimo vinarjev. Ne kot obvezna “degustacija” in kot trofeja dneva. Ampak kot stik z belokranjsko identiteto. Tukaj vino ni produkt, ampak izraz prostora.

Nadaljevanje dneva vodi proti Krašnjemu Vrhu. Ni zelo visoko, ampak je tako čutno, da človek razume, zakaj se tukaj ljudje čutijo privilegirane, da lahko živijo med vinogradi. Po poti nazaj do resorta se Bela krajina zazna drugače: kot prostor, ki zmore biti prostor.

DAN 3 – notranjost

Tretji dan je dan, ko greste malce dlje od Kolpe. V notranjost. Tam se narava spremeni v drugačen ritem – bolj razgiban, bolj dinamičen, bolj tekoč. Ni nujno, da je to dan za najdaljšo vožnjo. Lahko je dan za daljši stik.

Bela krajina v svojem osrčju ni “kulisa”, ampak pokrajina, ki se razodeva počasi. Tu se še vedno najdejo ceste, kjer človek vozi dvajset minut in ne sreča nikogar. To je razkošje. To je razkošje, ki ga je vredno občutiti.

DAN 4 – zaključek, ki ni zaključek

Zadnji dan je dan “kako se človek počuti”. Če se občutek nagne v še en mini krog – ga naredi. Če telo čuti, da je dovolj – naj zadnji dan preide v umirjanje ob vodi, v popoldanski počitek, morda v preprosto posedanje pod drevesi.

Bela krajina daje prostor, da se človek počuti, ne da se sili. V Kolpa Resort-u pa damo praktičen okvir temu izletu: kolesa je možno izposoditi, kolesarnica poskrbi za varnost opreme, kolopark pa za radost otrok, ki ne potrebujejo celodnevnih etap, da so srečni.

Ta 4-dnevni cikel ni itinerar za “odkljukati”. Je povabilo v ritem prostora, ki človeka vabi še naprej, tudi ko se vrne domov.