V slovenski kuhinji je tradicija praznične mize nekako zakoreninjena stvar, ki se je, četudi se zelo trudimo, ne moremo znebiti.
Vsakokrat, ko se pogovarjamo o božični večerji, ko je za mizo zbrana vsa družina, nas pot ponese tja daleč v preteklost, v navade naših babic in dedkov, ki se jih poslužujemo še danes.
Potica ima posebno mesto v slovenski kulinariki, je slovenska posebnost in znamenitost, skorajda nacionalni simbol, ki že stoletja krasi praznične mize Slovencev.
Ste letos že spekli slovensko potico? Slovenska potica je uradno zaščitena na ravni EU.
Pečemo jo po vseh slovenskih pokrajinah, vendar pa se potice med seboj razlikujejo po imenih, nadevih, po vrstah testa in tudi po obliki.
Poznamo več kot 100 različnih vrst potic, pri pripravi nadevov pa velikokrat velja, da kolikor je gospodinj, toliko je tudi slastnih receptov zanje.
Tradicionalno je potica povita v zapeljive kroge, napolnjene z orehi, lešniki, skuto, makom, medom, pehtranom, smetano, skuto ali ocvirki je danes vsekakor nepogrešljiva praznična jed.
Zaščitena slovenska potica je lahko pripravljena s petimi različnimi tradicionalnimi nadevi, orehovim, orehovim z rozinami, rozinovim, pehtranovim ali pehtranovim s skuto.
Pečena mora biti v potičniku, tradicionalnem pekaču za peko slovenske potice, ki zagotavlja edino pravo obliko potice – okrogla, z luknjo v sredini, njen zunanji rob pa je gladek ali pokončno rebrast.
Imeti mora 3–4 zavoje, pečena v večjih potočnikih lahko ima še 1–2 več. Najmanjšo dovoljeno velikost Slovenske potice zagotavlja potičnik s spodnjim premerom 14 cm.
SESTAVINE
Testo
4 rumenjaki
6 žlic sladkorja
6 žlic olja
1/2 l mleka
10 dag kvasa
sol
1 kg moke ali malo več (npr. moka Hit Mix)
Nadev
70 dag orehov
20 dag sladkorja
4 rumenjaki
12 dag masla
2 dl mleka
sneg 8 beljakov
cimet
vanilin sladkor
Namočimo čez noč
1 dl ruma
10 dag rozin
POSTOPEK
V posodo damo malo (30 dag) moke, olje, sladkor, sol, rumenjake, limonino lupino in prilijemo toplo mleko (v malo mleka damo vzhajat kvas) in potem še kvas. Zmešamo, dodajamo moko in potem, ko ne moremo več mešati, pregnetemo z roko.
Testo pokrito vzhajamo pol ure. Za nadev mleko zavremo in v njem raztopimo maslo.
Poparimo orehe (nekaj orehov pustimo suhih). Ko se masa ohladi, dodamo rumenjake in sladkor, lahko še vanilin, cimet ... Potem narahlo primešamo sneg.
Testo razvaljamo na tanko (3-5 mm), namažemo z nadevom in potresemo z rozinami (prej jih čez noč namočim v rum) in suhimi orehi. Zavijemo in damo v pomaščen model.
Pustimo vzhajati pol ure.
Pomažemo z mlekom, prebodemo s pletilko do tal in kar malo potlačimo. Pečemo 15 minut na 200 stopinjah Celzija, nato pa še 45 minut na 170 stopinjah (če je zvitek nizek, je dovolj skupno 45 minut).
Pečeno premažemo z maslom, povabimo za mizo svoje najbližje in uživamo v najboljši praznični potici!
Božični kruh
Navada peke božičnega kruha sega v poganske čase. Sladek in okrašen mlečni kruh naj bi simboliziral željo po zdravju in obilju.
Mesne dobrote
V slovenskem prostoru velja, da je na dan božične večerje na mizi puran.
Ponekod se na mizi znajdejo tudi koline ali ribje jedi, tradicionalno gledano pa je puran kralj božičnega druženja ob ogromni in dodobra obloženi mizi.
Vino
Vino v zmernih količinah, seveda. Kdor pridno dela, si zasluži. In na praznični večer je prav, da s svojimi najbližjimi nazdravimo. Na vse dobro, kar se je zgodilo in na vse dobro, kar še pride.