Velikonočni prazniki, ki so pred nami, so izrednega pomena za ohranjanje tradicije Bele krajine oziroma so z njo tesno prepleteni.
Velikonočna jajčka namreč, pobarvana v tehniki z voskom in okrašena z značilno likovno olepšavo, domujejo nikjer drugje kot v Beli krajini, v Adlešičih. Domačini jim pravijo kar adlešičke pisanice, izročilo pa je vse do danes lepo ohranjeno.
Belokranjske pisanice so stare že več kot stoletje, v preteklosti pa so jih povezovali z velikonočnimi šegami. Danes je to izdelek domače obrti, katerega zanimivost je omemba iz leta 1832.
Že konec 19. stoletja in začetku 20. so pisanice barvali z rastlinskimi barvili. Pomanjkljivost teh barvil pa je bila manjša intenziteta. Z vodoravnimi in navpičnimi črtami so naši predniki lupino jajčne ploskve razdelili, nato pa jih zapolnili s pikicami.
Pogosti so bili motivi ribje kosti, trikotniki, srca, spirale, nabožni motivi … Dodajali so celo nabožne napise, npr. Aleluja in podobno. Pisanice so bile po večini enobarvne, redkeje so se predniki posluževali dvobarvnih tehnik.
Da so se belokranjske pisanice ohranile, se lahko zahvalimo učitelju Boži Račiču, ki je v letih 1920 in 1925 domačinke spodbujal k ustvarjanju in razstavljanju pisanic, ki so se kasneje uveljavile kot turistični spominek, ki je aktualen še danes.
Po drugi svetovni vojni so pisanice barvali s krep papirji in industrijskimi barvami, ki so bile, v primerjavi z naravnimi, bolj močne. Geometrijskim likom so se tako pridružili razni cvetlični motivi in pozdravi, npr. Pozdrav iz Adlešič.
Za belokranjsko pisanico je značilna rdeča, rdeča in črna barva, njen postopek dela pa je danes najbolj živ na domačiji Cvitkovič. "Za pisanje potrebujemo jajca (kokošja, račja, gosja), ki so kot spominek izpihana. Potrebujemo tudi pisalko (pisač), čebelji vosek, svečo, rdeč krep papir, črno barvo in posodo za kuhanje.
Čebelji vosek, ki je v pisalki, segrevamo nad plamenom, da postane tekoč, in z njim pišemo po jajcu, da nastane bel vzorec. Napisano jajce potopimo v rdečo barvo (krep papir, namočen v vodi). Na povoskanih vzorcih se barva ne prime. Ko se pisanice obarvajo rdeče, nadaljujemo s pisanjem vzorcev (rdeči vzorci). Sledi kuhanje v črni barvi do vrelišča.
Tudi črna barva se ne prime tam, kjer je vosek. Pisanice pazljivo vzamemo iz posode, izbrišemo, namažemo z oljem, in če so izpihane, okrasimo s cofom rdeče barve," je v nekem zapisu na kratko opisala postopek gospa Cvitkovič.
Danes je ohranjanje izročila izrednega pomena, kar poudarjajo tudi na domačiji Cvitkovič. Je pa konkretno izdelovanje pisanic zanimiva turistična atrakcija, saj so nad izdelovanjem tradicionalnih velikonočnih jajc navdušeni predvsem tuji gosti Bele krajine.
Če vas med raziskovanjem Bele krajine preseneti kakšen deževen dan, ne skrbite, obisk domačije Cvitkovič in učna ura (dve) izdelovanja belokranjskih pisanic bosta odlična rešitev za kvalitetno preživetje dneva. Nenazadnje, ohranjanje kulturne dediščine pomeni ohranjanje vsega tistega, kar smo. In na to moramo biti ponosni.