Dežela na jugovzhodnem delu Slovenije, Bela krajina, je znana kot dežela belih brez in v zadnjih nekaj letih, pod sloganom enotne turistične destinacije Bela krajina, kot dežela srčnih ljudi.
Kot dve pomembni vzporednici življenj belokranjskih srčnih ljudi lahko poleg naravne dediščine, vinske kulture in kulinarike omenimo še glasbo in ples ter bele narodne noše, ki so značilne za ta del Slovenije.
Kot združitev glasbe in plesa se je za Belo krajino izkazala folklora, ki pa se iz kraja v kraj obnaša različno – tako po izgovorjavi folklornih pesmi kot tudi po sami opravi njenih plesalcev.
In zakaj ravno bele narodne noše? Zakaj ravno lan?
Prebivalec dežele na robu Slovenije se je bil v preteklosti zaradi revščine prisiljen oblačiti v bele, iz lanenega platna izdelane obleke, ki so danes, poleg belih brez in steljnikov, temelj ljudskega izročila Bele krajine.
Kdo bi si mislil, da bo laneno platno, ki so ga bili primorani uporabiti zaradi revščine, danes vredno toliko. Ko pravimo toliko, imamo v mislih enormne cene blaga in mogoče kot zanimivost, pravo narodno nošo, narejeno iz blaga, si danes človek težko privošči. Celotna obleka bi lahko stala tudi 500 evrov ali več.
Pa se vrnimo nazaj k običajem – plesu in petju. Eno najstarejših plesov je kolo, ki ga ne najdemo nikjer drugod v Sloveniji. Metliško kolo so, kot piše domačin Ivan Navratil, nekoč deklice pele in igrale na velikonočni ponedeljek na metliškem Pungartu. (Belokranjci velikonočnemu ponedeljku pravimo vuzem.)
Šele kasneje je postalo kolo mešano. Navadno ples vodi vojarinka, ki stalno vijuga, tako da se vrsta za njo vije kakor kača, konča pa s polžem. Kolu se pridruži igra most, se nadaljuje v svatbeni igri rešetca ter zaključi s petelinjim bojem in nošenjem turna.
Kot najbolj znane folklorne skupine na območju Bele krajine velja omeniti Folklorno skupino Ivan Navratil in Folklorno skupino Dragatuš.
Med starejša plesna izročila sodijo tudi manjši plesi, recimo ples Fruške, jabuke, slive, čigar pesem je bila navdih pri postavljanju imena Hiše dobrot Bele krajine, butične trgovine v starem mestnem jedru Metlike, ki pod isto streho druži najrazličnejše belokranjske ponudnike in njihove izdelke ter danes deluje v podporo ponudnikom ter ozaveščanju pomembnosti lokalne samooskrbe.
Bela krajina je v najrazličnejših pogledih prepletena z ljudskimi običaji, ki jih s petjem in plesom med ljudi nedvomno širijo folklorni plesi in petje.
Razumevanje tradicije in kulture naših prednikov je nujno potrebno za ustvarjanje uspešne prihodnosti.
Tega se zavedamo tudi v Kolpa Glamping Resortu, zato tako z zunanjo podobo našega turističnega naselja kot tudi z drugimi elementi turistične ponudbe nenehno opozarjamo na nekoliko pozabljene elemente vsega tistega, kar danes smo.